Združimo moči in očistimo Triglavske pode

28. in 29. avgusta bomo organizirali zahtevno čiščenje širšega območja Triglavskega ledenika in okolice doma na Kredarici.

Triglav in Triglavski ledenik sta letos vroči temi. Obeležujemo 240 let od prvega pristopa na Triglav, javnost pa se vse bolj zanima za dejstvo, da bo čas kmalu vzel Triglavski ledenik. Iz različnih strani smo že nekaj časa prejemali namige in opozorila, da se pod našim najvišjim vrhom nahajajo smeti, predvsem na območju, ki ga je včasih pokrival Triglavski ledenik. Zato smo 9. sezono Očistimo gore začeli s kovanjem načrtov za čiščenje Triglavskega ledenika.

Ker se je izkazalo, da se material, ki ne sodi v gore, nahaja na širšem območju Triglavskih podov in tudi v okolici Triglavskega doma na Kredarici ter da bo čistilna akcija na taki višini in na tako težavnem terenu (ledenik, snežišče, konte, brezno) zelo zahtevna, smo začetne načrte za čiščenje ledenika razširili na čiščenje Triglavskih podov in okolice Triglavskega doma na Kredarici ter združili moči v širokem partnerstvu. 

 

Akcijo bomo izvedli 28. in 29. avgusta. Zaradi najboljših vremenskih pogojev in pričakovane najmanjše količine snega je namreč najbolj primerno časovno okno za izvedbo akcije konec avgusta. Mi smo pripravljeni. Upamo, da bo na akcijo čiščenja Triglavskih podov pripravljeno tudi vreme. 

 

Kaj je ležalo pod ledom in snegom?

Z izginjanjem Triglavskega ledenika (nekaj dejstev o njem si lahko preberete v nadaljevanju) in hitrejšim kopnenjem snežišč na Triglavskih podih in v širši okolici Triglavskega doma na Kredarici se razgalja skalnata površina in na površje pride tisto, kar je bilo včasih skrito pod snegom in ledom. 

 

V mnogih primerih sploh ne gre za smeti, ampak za predmete in opremo, ki so skozi desetletja dostopanja na Triglav planincem padli ali jim jih je odpihnil veter z grebena. Nad območjem Triglavskih podov, kjer je ledenik, poteka namreč najbolj priljubljena in tudi oblegana slovenska planinska pot – pot na Triglav. Tik pod Malim Triglavom se namreč združita poti iz Planike in s Triglavskega doma na Kredarici.   

 

Nekateri predmeti imajo že tudi etnološko in zgodovinsko vrednost, saj razkrivajo, kakšno planinsko opremo so imeli pohodniki pred stoletjem in več, še več pa je predmetov iz časa med obema vojnama, ko se je obisk Triglava zelo povečal. 

 

Sodelavci z Geografskega inštituta Antona Melika so tam poleg drugih našli lično izdelano pohodno palico z vpisano letnico 1924, fotoaparat izdelan leta 1918, smučarko opremo in podobno. Tam so tudi ostanki razbitin dveh letal, ki sta trčili v ostenje ledenika. 

 

Nekoliko drugačno je stanje v okolici Planinskega doma na Kredarici. Kredarica ni navaden, temveč naš najbolj obiskan planinski dom. V slovenski planinski tradiciji zavzema skupaj s Triglavom ikonično mesto, zato je pritisk planincev na njegove kapacitete iz leto v leto večji, poleg tega pa je v svoji več kot 120-letni zgodovini doživel kar nekaj/precej prenov in sanacij. Čeprav si PD Ljubljana Matica močno prizadeva izboljšati razmere, so problem tudi in še vedno smeti. V manjših breznih in špranjah v okolici koče je  nekaj gradbenega materiala, seveda pa na celotnem območju Triglavskih podov najdemo tudi klasične smeti: prazne pločevinke, plastenke, plastične vrečke – to je material, ki se v naravi razgrajuje zelo dolgo, tudi do več tisočletij!

 

 

Zato vas vabimo, da tako na Kredarici kot tudi v drugih planinskih kočah in planinskih poteh poskrbite za lastne smeti. Spravite jih v svoj nahrbtnik in jih v dolini odložite v ustrezen zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov. Odpadkov tudi ne puščajte oskrbnikom, saj je enemu planincu lažje odnesti nekaj smeti kot oskrbniku oziroma skrbniku koče celo goro smeti.

 

Čiščenje Triglavskih podov

Dvodnevna akcija, ki bo potekala 28. in 29. avgusta, bo razdeljena na več etap. Izvedli bomo čiščenje:
-    okolice Triglavskega doma na Kredarici, 
-    konte oziroma roba pod sanitarijami,
-    Snežne konte,
-    zgornjega dela Triglavskih podov, do koder je segal ledenik še pred desetletji in okolico današnjega ledenika,
-    zgornje snežišče in njegovo neposredno okolico (nad ledenikom oziroma pod grebenom Mali Triglav–Triglav).

 

Jani Bele, gorski reševalec in vodja ene izmed etap čiščenja, predvideva, da bo najzahtevnejše čiščenje zgodnjega snežišča in melišča pod grebenom med Malim Triglavom in Triglavom, kjer bo potrebno uporabljati vrvno tehniko pri spustu z grebena na melišče. Kako veliko območje se bo dalo očistiti, bo odvisno od stanja melišča in kako se bo dalo gibati po njem. 

 

Na najnevarnejša območja bodo imeli dostop le izkušeni alpinisti in gorski reševalci. Načrtujejo še pregled pobočja pod sanitarijami pri Domu na Kredarici od spodaj navzgor.  Ker je tu teren zelo krušljiv (skale s travo), se bodo na samem mestu odločili, kako visoko bodo šli.

 

Pregledali bodo skalnato področje okoli ledenika. Njegovemu zgornjemu robu se bodo izognili, ker so bile pri predhodnem opazovanju vidne krajne zevi, ki bi se lahko porušile ob obremenitvi. Pregledali pa bi še okolico Triglavskega brezna in izstopa Slovenske smeri (Frelihov izstop) in Zimmer-Jahnov izstop.

 

 

Čiščenje na višini nekaj nad 2500 metrov in na  terenu s kraškimi in ledeniškimi pojavi je zahteven podvig. Zato smo k sodelovanju povabili partnerje, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko najbolje pomagajo. Celovito akcijo čiščenja bodo vodili alpinisti in gorski reševalci PZS in GRZS, s svojo strokovno pomočjo so vključeni sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Triglavskega narodnega parka in ARSO ter nekaj izkušenih prostovoljcev PD Ljubljana-Matica, PD Triglav in PD Mercator. Za prevoz opreme in odvoz smeti bo poskrbela Slovenska vojska s helikopterjem, smeti pa bo v dolini prevzela Komunala Bohinj. 

 

Zaradi zagotavljanja varnosti planince obveščamo, da bo gibanje v okolici doma na Kredarici v času akacije 28. in 29. avgusta lahko deloma omejeno. Za krajši čas bo potrebno nekajkrat  zapreti tudi grebensko pot iz Malega Triglava na Triglav.

 

Počasi, a vztrajno izginja. Nekaj dejstev o Triglavskem ledeniku: 

 

  • Triglavski ledenik leži pod triglavskim grebenom v zgornjem delu Triglavskih podov,
  • Prva pisna omemba sega v leto 1821, kjer je omenjen »Zeleni plaz« in se nanaša na prvi dokumentirani vzpon na vrh Triglava pred 240 leti oziroma leta 1778. Tako ime je dobil zaradi lomljenja svetlobe skozi firnov led, eno od vrst ledu na poti preobrazbe snega v ledeniški led, saj daje značilno bledo zeleno barvo.
  • Preučevanje slovenskih ledenikov (poleg Triglavskega je pod drobnogledom tudi ledenik pod Skuto) je najdaljši znanstveno-raziskovalni projekt na Slovenskem. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ju opazuje že od leta 1946 oz. 1948.
  • Na začetku strokovnih opazovanj leta 1946 je meril 14 hektarjev, ob koncu talilne sezone 2017 pa manj kot hektar, to je 0,7 hektarja. To je manj kot nogometno igrišče. Led se krči in tanjša, ledenik pa je  izgubil tudi dve glavni ledeniški značilnosti: nima več razpok in se ne premika več.
  • Še deset let nazaj je veljajo, da je redilna sezona ledenika trajala osem mesecev in več, talilna pa štiri, sedaj pa trajata obe sezoni okrog pol leta, talilna v povprečju  od maja do oktobra.
  • Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU: »Pred našimi očmi nam počasi, a zanesljivo izginjajoči ostanek nekdaj precej večjega ledenika omogoča sočasno spremljanje tega procesa. Hkrati pa nam kaže, kako krhko je naravno ravnovesje visokogorskih pokrajin ter nas opominja, da sta rast in bivanje na modrem planetu omejena.«
  • Planince o Triglavskem ledeniku pouči tudi tabla, ki se nahaja na steni Triglavskega doma na Kredarici. 

 

Vabljeni k spremljanju dogajanja pod Triglavom na naših družbenih omrežjih: Facebooku, Twitterju in Instagramu.


 

Fotografije: Miha Pavšek