Reportaža: Čiščenje pod Triglavom

Poročilo o tem, kako je potekala akcija pod Triglavom (in nekaj vprašanj).

28. in 29. avgusta je dobro uigrana ekipa Očistimo gore z ekipo, ki smo jo poimenovali kar #ocistimoledenik, organizirala čiščenje Triglavskih podov in okolice Kredarice. Vesela sem, da sem bila zraven.

Zakaj delamo, kar delamo?

Najprej seveda o vremenu: v nedeljo se je v nižinah pošteno ohladilo, na Kredarici pa je nasulo precej snega. V ponedeljek popoldne, dan pred akcijo, se nam s Kredarice v pisarno po telefonu oglasita Tina in Ana – gonilni sili in srce akcije, ki sta se pred nami odpravili v izvidnico. Zelo sta zaskrbljeni. Snega je zapadlo kar precej, pot na Kredarico je razmočena. Se bo čiščenje dalo izvesti? Vsi glavni partnerji ocenjujejo, da bo sneg dovolj skopnel in da z akcijo gremo v akcijo!


Zvečer mi starejša hči (ki si potihem želi z mano) pomaga pripraviti nahrbtnik. Mami, kaj boste počeli tam? Kako bo to zgledalo? Ali je res tam tudi Triglavsko brezno? A kdo še res meče smeti kar okrog, me sprašuje, ko mi čisto profesionalno pripravi vso opremo. Ne povem naglas, da si tudi sama postavljam podobna vprašanja. 


Ko se na Kredarici v zadnji jedilnici zberemo vsi udeleženci akcije, dobim neslavni naziv ministrica za Facebook. Spet na površje priplava tisto vprašanje: zakaj delamo, kar delamo? Ker želimo, da so Facebook, Twitter in Instagram profili Očistimo gore kakovosten vir informacij o tem, kako ohraniti naravo, kako se varno odpraviti v gore … S čiščenja pod Kredarico poročamo v živo. Veseli smo, da smo celo za novinarje postali prvi vir informacij in da naše sporočilo lahko doseglo tako veliko uporabnikov. Če zaradi tega kdo ne vrže papirčka po tleh, ali celo pobere kakšno smet, se splača. Če naša sporočila dajo misliti in v ljudeh sprožijo spremembo, toliko bolj.


Triglav je mit, zgodba, legenda!

Na naši najvišje ležeči planinski postojanki je konec avgusta gneča še večja kot običajno. Po koči so nameščeni koši za ločeno zbiranje odpadkov. Zakaj tako? Ali oskrbniku ni v interesu, da planinci svoje smeti odnesejo s sabo v dolino? Tako enostavno ne bi šlo, pravi Herman Uranič, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici. Če jih ne bi namestili, bi jih puščali po koči, in to kjerkoli. Niti krožnikov, žlic in pladnjev ne pospravijo za sabo in mislijo, da je planinski dom restavracija.


Precej velik del obiskovalcev Triglavskega doma na Kredarici je »pohodnikov«, ki pravzaprav niso pravi pohodniki, saj je njihov cilj le enkrat v življenju osvojiti Triglav in postati pravi Slovenec, sicer pa v gore ne zahajajo in ne poznajo planinske kulture. Nemajhen je tudi delež tujcev, ki so v gorah navajeni drugačnih, višjih standardov.


Ali ste se kdaj vprašali, kako je na 2515 metrih nadmorske višine zagotoviti oskrbo s pitno vodo, elektriko, hrano ter poskrbeti za smeti in fekalije? Saj v tujini na taki nadmorski višini najdemo tudi hotele. Toda Julijske Alpe so kraški svet. Prepustne kamnine ne zagotavljajo vode, snežišča pa vse hitreje kopnijo. Helikopterski prevoz (dostava hrane, odvoz smeti in fekalij) stane in tudi to je poseg v naravo.

 


Po akcijskem načrtu z voditelji čiščenja nas Miha Pavšek z Geografskega inštituta na SAZU (ki je strokovna skrbnica Triglavskega ledenika) ter gorski reševalec Jani Bele popeljeta po lokacijah, kjer je načrtovano čiščenje. Spotoma natreseta kup zanimivih planinskih zgodb. Triglav je res legenda, mit, zgodba!


Ste vedeli, da so štirje srčni možje pred 240. leti na Triglav povzpeli ne čez Mali Triglav, ampak čez Triglavski ledenik, ki se je takrat imenoval Zeleni plaz? Pot po robu Triglavskega ledenika je bila še dolgo časa edina pot na Triglav, dokler ni postala prenevarna in so napeljali pot čez Mali Triglav in greben.


Ste vedeli tudi to, da je bilo na Triglavskih podih včasih smučišče in da se je slovenska smučarska reprezentanca še v sedemdesetih trenirala tam? S smučanjem na Triglavskih podih je povezana tudi ena izmed najbolj neverjetnih prigod slovenskih gorskih reševalcev, ki se je srečno končala: kako je Tone Pogačnik, slovenski tekač na smučeh in olimpionik preživel polet z zgornje police Severne triglavske stene, in to v globino skoraj sto metrov! Prijatelji in gorski reševalci niso mogli verjeti, ko je na njihove klice odgovarjal, da ga nič ne boli in ni poškodovan ter naj mu čimprej prinesejo nekaj za obleč, saj ga zebe.


Da čiščenje v prihodnje ne bi bilo več potrebno

Z nami na Kredarici so tudi pogumne in radovedne novinarke nekaterih medijskih hiš. Pridružile so se nam na poti iz Krme, prisostvovale so vsem organizacijskim aktivnostim in čiščenju, dihale z nami ter pletle zgodbe za svoje medije. Postale so del ekipe, ki jim je mar za isto stvar.


Ko v senci ob koči, da lažje vidim ekran na telefonu, urejam fotografije in objavljam, sem nehote priča nenavadnemu pogovoru. Mlado planinko moti medijski cirkus: zaradi same akcije, na splošno pa zaradi vsega v hribih. Ne bi bilo bolje, da se akcija izvede na en dva tri, brez pompa? Mojstrice peresa jo izzovejo, ali bi povedala tudi kaj v mikrofon, pa si je hitro premislila. Strinjam se z njo – res bi bilo bolje brez velikega zvona … toda ali bi šlo brez organizacije? Bi lahko to opravili varno? Pa tudi, saj ni vsa stvar le v tem, da zdaj čistimo. Želimo posredovati sporočilo … Zaradi katerega v prihodnje čiščenja morda ne bodo več potrebna.


In zdaj: akcija!

Količina smeti se po lokacijah razlikuje. Na širšem področju Triglavskega ledenika, ki jo čistijo sodelavci Geografskega inštituta in prostovoljci PD Triglav,  je bilo nekaj večjih kosov smeti (razbitine letala, star planinski smerokaz, jeklenice, stari platoji pijače, ki ga je zgubil helikopter pri prevozu na Kredarico). Te odpadke bi brez helikopterskega prevoza težko spravili v dolino. Manjših smeti ni veliko. Vsaj ne novejših. Je pa bilo veliko smeti izpred 30 ali 40 let, predvsem konzerve. Ob pogledu na nekatere so priplavali na površje spomini na priljubljene znamke iz otroštva: pingo, kekec pašteta, eva sardine …


Okolico Triglavskega doma na Kredarici so zavzeti mladi markacisti in prostovoljci PD Ljubljane-Matice in PD Mercator natančno in skrbno prečesali. Nabrali so veliko drobnega odpada: zdrobljene steklovine, pa plastenke, vrečke, konzerve. Tukaj so smeti novejše.


Pričakovali smo, da bo največ smeti v Snežni konti. Ker se je novozapadli sneg povečini obdržal prav po snežiščih, kotanjah in kontah, še v torek zjutraj nismo vedeli zagotovo, ali bo čiščenje v Snežni konti sploh izvedljivo. Sneg je kljub vsemu kar pobralo, na dan so spet pokukale smeti. Veliko smeti. Na južno stran grebena, po katerem vodi pot na Mali Triglav, so včasih odpad iz doma na Kredarici kar zvalili v po melišču navzdol.


Prostovoljci Planinske zveze Slovenije so se močno trudili s prečesavanjem takega strmega terena kot je strmo melišče. Nabrali so zajeten kup. Kako to spraviti na helioport? Za pomoč smo poprosili planince, ki so se iz Krme vzpenjali na Kredarico. To je zadnjih 15 minut poti, ko nestrpno pogleduješ proti skalam nad sabo in z vsakim korakom pričakuješ, da boš zagledal vetrnice, ki naznanjajo, da je Kredarica blizu … Najprej nam je priskočila na pomoč trojica mlajših pohodnikov. Hvaležni smo jim za pomoč. Vendar je smeti enostavno preveč. Povežemo jih in pripravimo za helikopterski prevoz in veseli smo, ko Slovenska vojska potrdi, da bo tovor lahko dvignila iz Snežne konte.


Pod črto

Vsega skupaj smo nabrali 380 kg smeti. Dejstvo je, da sami nikakor ne bi zmogli. Zahteven in nevaren teren, kako smeti spraviti v dolino, kako čistiti in se sploh gibati na Triglavskem ledeniku in Triglavskih podih? Zato še enkrat hvala vsem partnerjem, ki so nam podali roko in nam s svojim znanjem in izkušnjami pomagali pri pripravah in organizaciji akcije, na Kredarici pa zavihali rokave in čistili. Čistili z nasmehom na obrazu.


Smeti so le en košček širšega pogleda na prisotnost človeka v gorah in kaj pusti za sabo v tem občutljivem okolju. Planinci s(m)o glede smeti že bolj ozaveščeni. Na vrsto mora priti tudi premislek o prometu, svetlobnem in glasovnem onesnaževanju v gorah, vodnih virih, preskrbi planinskih koč s trajnostnimi viri …


Pripravila Andreja, urednica spletnih strani in družbenih omrežij Očistimo gore.