Tridnevni izlet na Janče, Ušte in Murovico

Daljša pot, ki si jo lahko privoščite v vseh letnih časih.

Vabimo vas na tridneven izlet po Zasavskem in Posavskem hribovju: najprej na Janče, potem bomo obiskali Sv. Miklavža in Ušte, na koncu pa se podali na Murovico ter sklenili pot na izhodišču v Podgradu. Izlet je primeren za vse letne čase, saj vas planinska domova na Jančah in Uštah pričakujeta vse leto.

Zgodovina in zanimivosti

Iz Podgradu do najvišje točke Mestne občine Ljubljana

Ta daljši krožni izlet, ki ga bomo razdelili na tri dni, bomo pričeli v Podgradu. Sprva sledimo razgibani Ostrovrharjevi pohodni poti, ki nas vodi mimo dveh srednjeveških gradov. Prvi, Povšetov grad se je sicer prezidan ohranil vse do danes in v njem ljudje še vedno prebivajo, medtem ko so razvaline Starega gradu, oziroma Osterberga tik pred tem, da se dokončno sesedejo. Nižje gremo mimo izvrstno ohranjenega srednjeveškega kamnoloma, ki je verjetno zaživel že za časa rimske vladavine v teh krajih. Ohranil se je dolga stoletja in dokončno ugasnil šele na začetku 20. stoletja. V njem so izsekavali mlinska kolesa, ki so jih nato tovorili naprej po Ljubljanici.

Pot nas nato vodi ob potoku Besnici, ki jo nižje prečkamo in se povzpnemo na greben nad desnim bregom potoka. Tu nas pot nekaj časa vodi proti jugu, nato pa se počasi obrne proti vzhodu in nas pripelje na najvišjo točko Mestne občine Ljubljane, Janče, kjer se nahaja Planinski dom II grupe odredov.

Janče so bile naseljene že v prazgodovinski dobi. Ljudsko izročilo pravi, da je bilo prvotno ime kraja Črni gozd, ker je bil vrh gosto poraščen. Čez vrh je vodila pot iz Gorenjske na Dolenjsko, kjer so potnike večkrat napadli janičarji in njihovi potomci, zato so kraj kasneje poimenovali Janče. V okolici Janč je še danes ohranjen priimek Jančar.

Mimo Valentinove domačije do Planinskega doma Ušte-Žerenk

Naslednji dan se z Janč spustimo v Jevnico. Pot nas vodi mimo izvrstno ohranjene Valentinove domačije, oziroma domačije Pr’ Valentin. Njena velika posebnost je iz tesanih brun grajena hiša. Ohranjena črna kuhinja in osrednji prostor sta iz leta 1794, medtem ko je levi del z nižjim stropom in vrati še starejši. Mimo domačije vodi več pešpoti. Evropska pešpot E6 Baltik – Jadran, Zasavska transverzala in Badjureva krožna pot. Med drugo svetovno vojno je tu potekala tudi pot kurirjev in vezistov.

V Jevnici prečkamo reko Savo in s hojo nadaljujemo preko kraja Senožeti, od koder se povzpnemo do znamenite cerkvice svetega Miklavža. Svetnik ni bil izbran po naključju, saj je zavetnik splavarjev in čolnarjev. Po ustnem izročilu naj bi cerkev v 15. stoletju zgradili prav brodarji, ki so tovorili blago po reki Savi. Zaradi izredne in daleč vidne lege so to cerkev nekoč imenovali Čuvar zgornje Save, saj so brodarji verjeli, da se jim ne more nič zgoditi dokler jo med plovbo vidijo. Cerkvica je bila tudi protiturški tabor, stala pa naj bi na mestu starejšega poganskega svetišča.

Od cerkvice se odpravimo proti Planinskemu domu na Uštah-Žerenku. Pot nas vodi po širokem in razglednem slemenu, kjer se odpirajo razgledi predvsem na vrhove Posavskega hribovja proti vzhodu, kjer najbolj izstopa visoki Kum, na Moravško dolino in proti najvišjim vrhovom Kamniško-Savinjskih Alp.

Cerkvica Svetega Miklavža, izkopanine Keltov in Rimljanov ter sotočje treh rek
Tretji dan našega popotovanja se po isti poti vrnemo do Zgornjega mežnarja. To je zadnja domačija pod cerkvico Svetega Miklavža, kjer nas markacije vodijo preko pašnikov naprej v gozd. Pot nas vodi preko Ciclja. Legenda pripoveduje, da se na severnih pobočjih hriba skriva zaklad z gradu Tuštanj, ki stoji ob njegovem vznožju.

S Ciclja se preko prelaza, pod katerim se je v vasi Zagorica pri Dolskem rodil Jurij Vega, povzpnemo na Murovico. Pot nas vodi do Jemčevega znamenja, velike kapele posvečene sveti Mariji. Po pripovedovanju, ki ga potrjujejo izkopanine iz rimske dobe pri Sv. Križu, naj bi na tem mestu stalo znamenje že za časa Keltov in Rimljanov. Domačini iz bližnjih Klopc vedo povedati, da so nekoč med tovorjenjem iz Zasavja v Moravško dolino na tem mestu poklekovali konji. Zato so tu postavili kapelico.

Pri kapeli se sprva po makadamski, kasneje pa asfaltirani cesti spustimo v naselje Vinje, od koder gremo do Dolskega. Tu ponovno prečkamo reko Savo. Čaka nas še zadnji del poti, povratek na izhodišče, ki gre mimo sotočja treh rek Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice. Za časa Valvasorja se je na podlagi njegove upodobitve v sotočje izlival tudi potok Besnica. Kot je zapisal veliki mojster: ”Blizu pod tem gradom (danes Povšetovim gradom) se stekajo štiri vode: Ljubljanica, Sava, Kamniška Bistrica in Besnica, kar je krasno videti.” V 18. stoletju so Savo in Ljubljanico zaradi potrebe plovbe velikih rečnih ladij regulirali in sotočje se je premaknilo na današnje mesto.

Zahtevnost in oprema

Lahka označena pot. Večinoma se vzpenjamo ali spuščamo zložno do zmerno strmo. Pot se občasno povsem položi, strmih vzponov ali spustom pa je zelo malo. Strmo se spuščamo s Starega gradu proti potoku Besnici. Strmeje se vzpenjamo na krajših predelih nad potokom Besnico ter nad Veliko vasjo na poti proti Svetemu Miklavžu. Enako velja za pot skozi gozd proti Ciclju. Vsi strmi predelu so glede na celotno pot zelo kratki in jih bodo zmogli tudi mlajši otroci. Potrebujemo običajna pohodniško opremo, pot pa je primerna v vseh letnih časih.

Višina in čas

1. dan: Podgrad 272 m–Janče 794 m

2. dan: Janče 794 m–Jevnica 273 m–Sveti Miklavž 741 m–Ušte 658 m

3. dan: Ušte 658 m–Cicelj 836 m–Murovica 743 m–Podgrad 272 m

1. dan: Podgrad–Janče: 3 ure 30 minut.

2. dan: Janče–Jevnica 2 ure, Jevnica-Sveti Miklavž 2 ure, Sveti Miklavž–Ušte 45 minut.

3. dan: Ušte–Murovica: 2 ure 40 minut, Murovica–Podgrad: 2 ure 15 minut.

Kako do izhodišča?

Vozimo se po vzhodni ljubljanski obvoznici. Zapustimo jo na izvozu Ljubljana - vzhod. Zavijemo desno in se po Zaloški cesti peljemo do Zaloga, kjer na semaforiziranem križišču nadaljujemo naravnost. Prečkamo reko Ljubljanico in se zapeljemo do gostilne Pri Peclju v Podgradu, kjer parkiramo.

1.DAN: Podgrad–Janče

Pri gostilni Pri Peclju gremo skozi podhod, namenjen pešcem. Takoj za njim zavijemo desno na pešpot, ki nas vodi v breg Kašeljskega hriba. Pešpot nas pod Povšetovim gradom hitro pripelje do ovinka gozdne makadamske ceste. Tu smo pozorni na tablo Ostrovrharjeve pohodne poti, ki nas usmeri na pešpot. Po krajšem vzponu pridemo na širok gozdni kolovoz vrh grebena, kjer je med drugo svetovno vojno potekala meja med Nemčijo in Italijo. Kolovoz sledi terenu in se občasno kratko zložno spusti ali vzpne. Sledimo mu skoraj vse do starega Osterberga. 

Po daljši hoji nas pripelje v grapo, kjer ostro zavije levo. Tu bomo kmalu šli mimo grajskega izvira, kjer si lahko potešimo žejo. Takoj za izvirom nas smerokaz usmeri desno. Po dobri minuti pridemo do klopi, informativne table in mlinskega kamna. Tu se dokaj strmo povzpnemo do razvalin starega Osterberga.

Razvaline obhodimo in se kratko spustimo do naslednjega smerokaza, ki nas vodi desno na ozko pešpot. Po stranskem in precej strmem grebenu se hitro spustimo do naslednjega razpotja, kjer nadaljujemo s spustom. Ta predel poti je precej strm. Deloma je zavarovan z ograjo in utrjen z lesenimi stopnicami. Pot nas vodi preko kamnoloma mlinskih kamnov. Za kamnolomom smo pozorni na smerokaz Ostrovrharjeve pohodne poti, ki nas vodi navzdol po strmem pobočju. Tu je vegetacija precej bujna, zato ga sprva precej težko opazimo. Spust je sprva strm, pot pa nas pripelje do potoka Besnica.

S hojo nadaljujemo ob potoku navzdol. Pešpoti se držimo kar nekaj časa. Ko se v nadaljevanju soteska razširi, potok kmalu prečkamo po široki brvi. Ko pridemo do naslednje brvi, prečkamo asfaltirano cesto. Sledimo smerokazu Ostrovrharjeve poti. Vzpon je sprva dokaj strm, a pešpot hitro zavijemo ostro desno nazaj in se položi. V zmernem vzponu prečimo strma pobočja gozdnatega grebena. Naše poti se držimo vse do vrha grebena in gozdnega kolovoza na njem, kjer nadaljujemo z vzponom.

Pot se sprva vzpenja strmeje, a se kmalu položi. Vodi nas mimo samotne domačije in razpotja s kapelico, kjer se še vedno držimo naravnost. Čez morda 100 metrov pridemo do asfaltirane ceste, kjer nadaljujemo levo. Gremo skozi naselje Vnajnarje, kjer postane pot razgledna zlasti proti jugu, kjer lahko opazujemo številne vasi in zaselke na tem predelu Posavskega hribovja. Ceste se držimo vse do naselja Gabrje pri Jančah, kjer nadaljujemo levo. Te ceste se držimo vse do Janč in planinskega doma, ki ga ne bomo zgrešili.

2. DAN: Janče–Jevnica–Sveti Miklavž–Ušte

Od planinskega doma gremo do vaške cerkve, kjer nas markacije usmerijo levo navzdol po cesti. Sprva asfaltirana cesta nas pripelje do križišča z makadamsko cesto, kjer nas planinski smerokaz usmeri naravnost na makadam. Že čez nekaj 10 metrov nas planinski smerokaz usmeri desno v gozd na pešpot. Le-ta se zmerno spušča in nas nižje pripelje nazaj na makadamsko cesto. Pot nas vodi preko širokega in razglednega slemena.

Ko nižje pridemo do roba gozda nas markacija usmeri na pešpot, ki se spušča skozi gozd. Nižje nas ponovno pripelje na isto makadamsko cesto, ki se ponovno spušča mimo razglednih pašnikov in travnikov. Ko se makadam prelevi v asfaltirano cesto, nas planinski smerokaz ponovno usmeri na ožjo gozdno makadamsko cesto. Sledimo markacijam, ki nas nižje v gozdu usmerijo na gozdni rob, kjer se mimo spomenika NOB spustimo do samotne domačije. Gremo preko njenega dvorišča in za njo navzdol po kolovozu, ki nas pripelje do Valentinove domačije. Mimo domačije pridemo v desnem ovinku do asfaltirane ceste, kjer nadaljujemo s hojo navzdol. Pozorni smo na markacijo, ki nas s ceste usmeri na pašnik, preko katerega se spustimo do dovoza do samotne hiše, kjer zavijemo desno v gozd. Po široki pešpoti se skozi gozd spustimo do zgornjega roba Jevnica. Pot nas mimo več hiš pripelje v središče naselja.

Tu gremo pod železniškim podvozom naravnost po cesti preko reke Save in naprej do krožnega križišča v Senožetih. Prečkamo cesto in gremo naprej v naselje. Na prvem križišču zavijemo desno. Mimo gasilskega doma pridemo do naslednjega križišče, kjer se držimo smeri za Veliko vas. Pričnemo se vzpenjati po cesti, ki se je držimo vse do Velike vasi.

V vasi na prvem križišču nadaljujemo naprej proti Moravčam. Nato zavijemo levo navzgor na asfaltirano klančino. Gremo okoli hiše z rumeno fasado in za njo desno strmo v travnik navzgor. Hitro pridemo do roba gozda, v katerega nas vodi naša pot. Približno 20 minut se vzpenjamo zmerno strmo skozi gozd do prvega razpotja planinskih pešpoti. Levo je pot za Cicelj, mi pa nadaljujemo naravnost proti Svetemu Miklavžu, GEOSS-u in Sveti Zasavski gori. Hitro pridemo do travnika. Nad sabo že vidimo cerkvico Svetega Miklavža, do katere imamo še dobrih 5 minut hoje.

Nato se spustimo do ceste, ki vodi do vznožja kuclja na katerem stoji cerkev. Držimo se je do prvega križišča, kjer nadaljujemo desno. Zelo razgledne ceste se držimo kar nekaj časa vse do križišča s kapelico in več planinskimi smerokazi v vasi Katarija. Zavijemo mimo kapelice v smeri Planinskega doma na Uštah-Žerenku. Te ceste se sedaj držimo vse do planinskega doma.

3. DAN: Ušte–Cicelj–Murovica–Podgrad

Po isti poti kot prejšnji dan gremo do prve domačije pod cerkvijo Svetega Miklavža imenovane Zgornji mežnar. Tu nas markacije usmerijo desno preko travnika v gozd proti Ciclju. Kmalu pridemo do markiranega razpotja, kjer nadaljujemo proti Ciclju in Zagorici. Gozdna pešpot nas vodi v pobočje hriba. Ko pridemo do prve gozdne ceste jo prečkamo in nadaljujemo naprej v pobočje. Takoj zatem pridemo do naslednje gozdne ceste, kjer nadaljujemo levo. Te poti se sedaj držimo vse do vrha hriba. Cesta se počasi spremeni v pešpot, ki nas v zložnem vzponu vodi po grebenu skozi gozd do klopce in vpisne skrinjice, ki označujeta vrh Ciclja.

Gremo preko vrha. Pot se prične sorazmerno strmo spuščati, a se kmalu položi in nas v zložnem spustu vodi skozi gozd vse do makadamske ceste s kužnim znamenjem in kapelico. Nahajamo se na prevalu med Cicljem in Murovico. S hojo nadaljujemo desno po makadamski cesti. Že po nekaj 10 metrih hoje nas smerokaz za Murovico usmeri v gozd. Po nekaj strmih korak se pot položi. Kmalu se nam z desne priključi kolovoz po katerem gremo naprej. Vodi nas skozi gozd in v nadaljevanju preide v pešpot, ki se zložno vzpenja. Višje se priključi kolovozu, ki nas v zložnem vzponu pripelje do razpotja. Sledimo smerokazu za Murovico na vrh katere pridemo v nekaj minutah zložnega vzpona.

Gremo preko gozdnatega in nerazglednega vrha, na katerem se nahaja vpisna skrinjica, zvonček želja in več klopi. Sedaj široka pešpot se prične počasi spuščati. Kmalu nas vodi mimo razpotja za Tuštanj. Še naprej se držimo naše poti, ki nas v pretežno zložnem do zmernem spustu pripelje do križišča makadamskih cest na katerem se nahaja kapelica imenovana Jemčevo znamenje.

Tu se nahaja križišče makadamskih cest, kjer zavijemo levo navzdol. Pot, ki se hitro spušča nižje preide v asfaltirano cesto in nas vodi mimo več posameznih hiš. Ko pridemo do križišča gremo levo navzdol. Cesta nas skozi gozd pripelje do naselja Vinje, skozi katerega se naravnost spustimo do krožnega križišča v Dolskem. Prečkamo cesto in gremo naravnost v naselje. Na prvem križišču zavijemo desno ter nato na naslednjem proti Lazam. Čez nekaj 100 metrov prečkamo reko Savo. Za mostom se nahaja križišče, kjer se držimo smeri za Ljubljano. Te ceste se sedaj držimo približno 4 kilometre vse do izhodišča v Podgradu pri gostilni Pri peclju.


 GPS sled.


Planinske izlete pripravlja Matej Poljanec, urednik spletne strani vnaravi.is.