Podhladitev v gorah: Nevarna je tudi poleti

Vzrok niso le nizke temperature, ampak izčrpanosti in dehidracija.

Sklepanje, da poleti ne more priti do podhladitve, je napačno. V resnici namreč drži, da slovenski gorski reševalci obravnavajo več primerov podhladitev poleti kot pozimi.

Kdaj pride do podhladitve?

Zavedati se moremo, da je v poletnem času, ko je v dolini 35 stopinj, je v visokogorju lahko 20 stopinj manj. Ob nevihti, vetru in dežju se temperature lahko naglo spustijo v območje ničle, tudi sodra in sneženje nista nič neobičajnega.

 

Toda v mnogih primerih je glavni vzrok za podhladitev v poletnem času predvsem slaba telesna pripravljenost, ki vodi v izčrpanost in poškodbe, zaradi katerih je oseba bolj podvržena podhladitvi.

 

Normalna telesna temperatura notranjih organov je 37 do 38 stopinj Celzija. O podhladitvi govorimo, kadar ta pade pod 35 stopinj. Tega, koliko znaša temperatura notranjih organov, ne moremo vedeti, saj se le ta ohranja na račun perifernih organov – v takem primeru se zmanjša prekrvavitev perifernih organov, da se ohranja enaka prekrvavitev vitalnih organov. Lahko pa sklepamo glede na zunanje znake. Preverite jih v nadaljevanju.

 

Kako se izogniti podhladitvi?

Najpomembneje je, da se na pot dobro pripravimo.

  • Bomo fizično kos zastavljeni poti?
  • Preverimo vremensko napoved.
  • Poskrbimo za dobro hidracijo in ustrezno oziroma visokoenergijsko hrano.
  • V nahrbtniku imejmo rezervna suha oblačila ter alufolijo.

 

Stopnje podhladitve in ustrezni ukrepi

  • Blaga podhladitev: Prizadeti planinec je vznemirjen in drgeta, pulz in dihanje sta pospešena. Ukrepamo tako, da ga zaščitimo pred mrazom, spodbujamo gibanje in pitje tople, lahko tudi sladke tekočine po požirkih.


  • Zmerna podhladitev: Prizadeti več ne drgeta, postane otopel in zaspan, pulz in dihanje se še bolj upočasnita.

Nujno pokličimo Center za obveščanje na številko 112. Če bolnik več ni sposoben požirati, več ne ponujamo toplega čaja, saj lahko pride do zadušitve. Bolnika tudi več ne smemo premikati. Hladna kri iz okončin bi tako prišla do jedra telesa in povzročila dodaten padec temperature ali celo zastoj srca.

 

  • Huda podhladitev: Bolnik je nezavesten, pulz in dihanje sta komaj zaznavna in neredna. Prizadetega namestimo v bočni položaj. Spremljamo dihanje in pulz. Če ju več ne zaznamo, pričnemo z oživljanjem. Oživljamo do prihoda zdravniške ekipe.

Prvi ukrep naj bo, da podhlajenega umaknemo z izpostavljenega mesta (dež, veter) ter odstranimo mokra oblačila. Nato naredimo toplotni ovoj.

 


Pri blagi podhladitvi naredimo toplotni ovoj le po zgornjem telesu, pri zmerni in hudi pa preko celega telesa. Za to uporabimo toplo plastenko s tekočino, grele blazinice oziroma drugo grelno telo, ki ga položimo na trup.

 

Nato poškodovanega ovijemo z alufolijo s srebrno stranjo proti telesu. Pazimo, da tako grelno telo kot alufolija nista v neposrednem stiku s kožo in tako zagotovimo enakomerno temperaturo ovoja.  Čez folijo podhlajenega planinca zavijemo v oblačila, odeje, spalno vrečo ali bivak vrečo – kar pač imamo na voljo. Obvezno poskrbimo tudi za toplotno zaščito glave, saj preko nje izgubljamo 30 % toplote.

 

Naučite se nudenja prve pomoči tudi ob poškodbah in padcih.

 

Pomembna opozorila:

  • Če je oseba poškodovana, dehidrirana ali izčrpana, lahko predvidevamo, da se bo prej podhladila.
  • Pomembno je, da ima podhlajena oseba na sebi suha oblačila. Mokra oblačila poslabšajo podhlajeno stanje.
  • Alkohol in podhladitev sta izredno slaba kombinacija. Alkohol zamegli občutke, že po nekaj alkohola se lahko oseba počuti prijetno in toplo, čeprav je v resnici podhlajena. V takem stanju lahko tudi zaspi, temu pa lahko sledi izguba zavesti.

 

Oglejte si posnetek o ukrepih ob podhladitvi v gorah, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije.